:: trenutno ni ankete ::

 
sobota, 11. junij 2011
PIKNIK ACH Junior
 

Dobra volja pričara tudi sonce!

Pod Ribensko goro, 10. junija 2011  - Za sonce je bila zadolžena Petra. Kaj je čarala, ne vem, a je petek popoldan, tam na pomladno zelenem travniku pod Ribensko goro, sonce zasijalo celo v polnem sijaju. Nekje okrog 15. ure je prikorakala prva deklica v spremstvu očeta. In po tem se je prikazal še en mali-veliki par. Pa še eden in še eden… Naposled jih je Štefan urno preštel: »Ivanka, zapiši: 120 jih je po ta malem….«.  Toliko in še več otrok in njihovih staršev, vsi po vrsti ACH Juniorji, so se namreč odzvali povabilu in se ob koncu zanimive, z odbojko nabite sezone udeležili zaključnega piknika,  v katerega je -  roko na srce - spričo izjemno deževnega vremena v zadnjih dneh malokdo verjel. Toda, Petra in Matjaž sta bila vztrajna in tudi zato je posijalo sonce na veselje vseh, ki smo se minuli petek družili ob živ-žavu najmlajših, nadobudnih odbojkarjev. In naj ob tem še kdo poreče, da bo odbojka na tem koncu Gorenjske zamrla!? Ma ni šans! GALERIJA

 

Prizadevni tim trenerjev Programa ACH Junior je načrt glede piknika skoval že dober mesec pred tem. Naloge so bile razdeljene: Štefan bo dogovoril prostor za piknik in poskrbel za najboljše mesne dobrote, ki najmlajšim najbolje gredo v slast. Petra in Matjaž se bosta odpravila po nakupih in priskrbela še vse ostalo, brez česar nobenega piknika pač ni, od kruha do zelenjave, pijače za male in velike ter ostalih potrebščin. Glavna kuharja bosta Matjaž in Vinko. Ivanka bo zadolžena za čebulo, paradižniki, paprika bodo v domeni Bojane, Petre in Špele. Marina bo poklicala nekaj mam, ki jim peka slaščic gre od rok. Pred tem pa bo še poskrbljeno za obvezno odbojkarsko igrišče in pripomočke za športno zabavo. 

In tako je tudi bilo. Ob 15 uri je že vse bilo nared za sprejem malih odbojkarjev, za veselje, zabavo, igre z žogo, druženje staršev z otroci, druženje kar tako. »Kako se imate?« , sprašujem starše. »Kar fletn…« - sledi odgovor. »In otroci?« - ne neham.  »Prav gotovo odlično, ker jih že uro pa pol ni na spregled!« - je jedrnat oče Miha, ki skupaj z mamo Živo in Alešem, očetom male Tine, živahno razpreda o tem in onem. Otroci so razkropljeni vsepovsod po travniku. Bojana in Špela organizirata štafetno tekmo z zgornjimi in spodnjimi odboji. Malo za tem so znova na odbojkarskem igrišču. Ekipe se izmenjujejo, mali si podajajo roke z malo večjimi otroci. Hip za tem so na igrišču tudi starši. Sodnica je kar ena najmlajših odbojkaric. Za hrbtom ji sicer stoji Štefan, za vsak slučaj, če je treba malce korigirati »sodniško odločitev«, a naposled oba delujeta kot zelo usklajen par… Najmlajša sodnica je odločna in zelo strokovna. Ne popušča, a je hkrati zelo pravična.

Smeh. Ma kaj smeh – krohot izza improviziranega šanka, na katerega lahko slonijo le starši. Razpravljajo. Vedno in znova – odbojka. In kaj bi drugega pričakovali na odbojkarskem pikniku!? Rasto in Aleš vsake toliko časa pogledata na zaslon telefona. Tehnologija nas poveže z Londonom in – navdušenje! Ob istem času v Londonu igra tudi slovenska odbojkarska reprezentanca, domala vsi igralci ACH Volleya. In znova zmagujejo. Kaj lepšega…. Novica pride do najbolj prizadevnih kuharjev Matjaža in Vinka, ki jim je v veliko pomoč mali Matic. Je uren in hiter. Odnaša prav kar spečeno meso in prinaša novo maso za čevapčiće. Hiti po prazne posode, prinaša kruh. Je že pravi izvedenec. »Veš, ne smeva nositi meso prehitro iz shrambe, ker je v njej vsaj malo hladno,« me strokovno poduči, ko hočem pomagati… Odneham. Matic je kos vsem nalogam odličnega  piknika, na veselje vseh malih in velikih udeležencev. Zadiši po toplem jabolčnem in češnjevem zavitku. In ga ni več, tudi to gre v slast. »Sporoči babici, da ji je štrudel odlično uspel,« slišim  govoriti mamici male odbojkarske nadobudnice, ki ponosno razlaga, da se je njihova babi res potrudila. »Pa še kdaj, draga babi,« - ji sporočamo vsi tisti, ki nam je zavitek šel v slast. Se obrnem in na mizi zagledam čokolado velikanko. Od kod pa zdaj to!? »To je čokolada, ki jo je na zadnji letošnji tekmi ACH Volleya v Radovljici ob svojem 18. rojstnem dnevu dobil najmlajši član ekipe, Uroš Kovačević. In, kot je to že običaj,  jo je podaril svojim navijačem, pa smo počakali na pravi trenutek,« pojasnjuje Jani. In trenutek je nedvomno pravi. Za vse je dovolj. Za male in velike, kar je tudi smisle sladkanja  s čokolado velikanko.

Dan se preveša v zgodnji večer. Podelimo še nagrade in se zadovoljni razkropimo. Je že trda tema, ko na moj mobilnik prileti Matjaževo sporočilo: » Pa še zahvali se, prosim krajevni skupnosti Ribno, ki nam je omogočila piknik. Nenazadnje, od tod izhajajo naše korenine…«.  Bom, Matjaž. Zahvalila se bom v svojem in našem imenu vsem, ki so se piknika udeležili in ga tako ali drugače pomagali izpeljati: krajevni skupnosti Ribno, vsem trenerjem  Programa ACH Junior, prizadevnim mamam za peko izvrstnih slaščic,  otrokom, ki so pripeljali starše v tako velikem številu in vsem ljudem dobre volje, ki so tudi v tem odbojkarskem letu pokazali in dokazali, da je včasih potrebno zelo malo, da se naredi nekaj velikega.  Dober obet za novo sezono, ki je že pred nami.

Ivanka

 


 

 
  Nazaj >   Arhiv >